CoFestival 2023, mednarodni festival sodobnega plesa
UVODNIK
Program CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa, se v letu 2023 osredotoča na dvoje kuratorskih interesov. S prvim predstavlja izbor umetnikov in umetnic, ki so v zadnjem obdobju v kulturnih kontekstih nekdanje jugoslovanske federacije in Avstrije ustvarili izvrstna, sveža, sodobna, a hkrati zelo raznolika koreografska dela (Igor Koruga, Viktorija Ilioska, Marko Mižimakov, Kolektiv Nomad Dance Academy Hrvaška, Dejan Srhoj, Tatjana Kocmur, Hungry Sharks). Njihova dela se osredotočajo na konstrukcije potencialnega telesa in urejanje zgodovinskega plesnega korpusa, arhitekturni brutalizem in ulični ples, distribucijo koreografije med različne sodobne medije ter na družbeno in medzvrstno, serijsko kompozicijo koreografije in plesa. Potrebno je poudariti, da je naš izbor zgolj fragment tega, kar na območju nekdanje Jugoslavije in Avstrije vznika kot izjemno intriganten, nov in umetniško ploden sodobnoplesni fenomen.
Drugi kuratorski sklop se osredotoča na (odprto) mejo med plesnim ali kinetičnim dejanjem in njegovo zaznavo, ki jo kuratorska ekipa CoFestivala razume kot materialni pogoj človeške empatije, od katere je nenazadnje odvisna naša prihodnost. Odprte meje teles, geo-političnih področij ter različnih materialnosti – človeške in ekosistemske – razumemo kot političen pogoj sodobnega sobivanja. »Kurja polt« je oznaka za sinestetično ali kinestetično izkušnjo, v kateri se čutne ali jezikovne informacije pretvarjajo v neposredni materialni, telesni učinek. Sintagma je zanimiva, ker za človeške, telesne izkušnje uporabi primer, ki sega onstran antropomorfnega: v naravo oziroma živalski svet. To je meja kot mesto odprte zaznave; pretočnost brez tehničnih ovir. Naša sodobna nujnost. Predstave Christosa Papadopoulosa, Thiaga Granata in Sylvaina Huca, Ioanne Paraskevopoulou in Isabelle Schad s svojimi pretanjenimi montažami telesnih ali materialnih gradiv in stika med tem, kar je z njimi mogoče narediti, da bi odprli pore naših gledalskih kož za telesno mišljenje, v svojih umetniških delih z znanstveno natančnostjo urejajo pogoje naše čutne in miselne čuječnosti. To je utripanje snovi, v katerem ni nič gotovega, saj telesa tvori njihov razvojni čas.
Oba sklopa preči neko posebno metamodernistično zajetje časa, v katerem se najsodobnejša plesna dela povezujejo z umetniškimi težnjami, oblikami, postopki, formati in praksami, ki so si v obdobju plesnega modernizma prizadevali plesu zagotoviti njegovo praktično in disciplinarno avtonomijo, v naši sodobnosti pa jih umetniki na sveže načine, prežete s sodobnimi plesnimi znanji, inovacijami in utelešenji, uporabljajo prav zaradi specifične (neizčrpane) potencialnosti, ki lahko na gibek način obravnava protislovna mesta sodobnih družbenih, političnih in ekoloških kriz ali pa gradiva na svež način poveže s sodobnim življenjem. To so koreografije, ki gledalcu ne dajejo navodil na uporabo, ne ukvarjajo se z zagovorništvom lastnega početja, ne prizadevajo si izoblikovati objekta iz dejanja gledalske recepcije, niti si ne domišljajo, da so oblike njihovih umetniških del in praks brez svojih ideoloških implikacij. Materialnosti razporejajo brez dodatnih razlag, ne da pa se zanikati njihovih vezi s preteklim plesnim stoletjem.
Na CoFestivalu 2023 se bomo s konferenčnim programom posvetili tudi vidikom plesnega arhiviranja in zgodovinjenja, predstavili bomo nekaj zadnjih primerkov sodobnoplesne publicistike ter predstavili nekaj zanimivih mednarodnih gostov. Oglejte si naš program in spremljajte nas, saj boste na CoFestivalu, mednarodnem festivalu sodobnega plesa, zelo dobrodošli.
