Lidija Wisiak je z enakim porgramom kot v Ljubljani, 27. aprila, nastopila tudi v Celju, 26. maja, in Mariboru, 27. maja 1923.

 

SPORED

 

Bedřich Smetana: Češki ples št. 8

Edvard Grieg: Metulj, op. 43 št. 1

Edvard Grieg: Erotica, op. 43, št. 5

Claude Debussy: Golliwog's Cakewalk

 

odmor

 

Wolfgang Amadeus Mozart: Menuet iz Divertissementa št. 1

Josef Suk: Sapica

Charles Gounod: Valček iz opere Faust

 

IZ TISKA

[NEAVTORIZIRANO]: PLESNI VEČER GDČ. LIDIJE WISIAKOVE

Plesni večer gdč. Lidije Wisiakove v opernem plesnega gledališču večera, 27. t. m. Že ob priliki zadnjega plesnega večera, ki ga je priredila ta mlada umetnica v jeseni, je vzbudila splošno pozornost ljubljanske umetniške kritike in občinstva. Že tedaj se je izkazalo, da imamo, kljub mladoletnosti, opraviti s pravo umetnico, umetnico ne samo glede hotenja, temveč tudi glede njenega znanja. Gdč. Wisiakova, ki šteje komaj 17 let, se je prvotno učila baleta, kmalu pa so učitelji spoznali da gre za pravi talent. Zapustila je balet in se poglobila v novejše smeri plesne umetnosti, kjer iščejo izraze, duševne doživljaje, ritmične nenavadnosti in plastična ustvarjanja. V jeseni je odšla v znani plesni zavod prof. Dalcroza v Hellerau pri Dresdenu in postala učenka gdč. Kratinove, koje visoka umetniška stremljenja so znana tudi ljubljanskemu občinvstvu. Plodove in napredek svojega šolanja v tujini pokaže v petek na plesnem večeru v operi. Opremo je topot poskrbel arh. prof. Kregar, čigar apartne kreacije bodo vzbudile precej priznanja. Gdč. Wisiakova se odpravlja v Celje, Maribor in Zagreb. Obenem priredi sedaj v jesni odpadlo turnejo po Julijski Krajini.

1923 – PLESNI VECER LIDIJE WISIAK - Slovenski narod (27.04.1923), letnik 56, številka 97, str. 3.

 

LJUBLJANSKA OPERA — PLESNI VEČER L. WISIAKOVE

Zaradi repertoarnih zadreg je morala gdč. L. Wisiakova vskočiti že sinoči, dasi je bil njen večer nameravan šele spočetka maja. Na koncu meseca in na deževen petek je imel njen zanimivi nastop zatorej slabši odziv, kakor bi ga imel v ugodnejših razmerah. Čudno pa je, da je v Ljubljani tako malo zanimanja za moderne plese, ki povsod drugje večer za večerom polnijo dvorane in izzivajo celo povodenj strokovne književnosti. Gdč. Wisiakova in gdč. Vavpotičeva sta prvi Slovenki, ki sta se posvetili plesni umetnosti. Kot gojenka gosp. Vlčka je odšla gdč. Wisiakova v saški Hellerau, odkoder smo imeli že gosta, gdč. Kratinovo. Hellerauska šola in njen stil sta simpatično vidna in občutna tudi na programu in izvajanju naše plesalke. Kajpada je ta umetnost še mlada in nedozorela, kakor je še zelo mlad in nerazvit njen instrument, telesce otroško graciozne plesalke. Toda tu je brez dvoma mnogo resne ambicije, idealizma in vztrajnosti, čuta za gracijo in poezijo gibov in kretenj lepega telesa. Ne vemo, koliko je nji lastnega, samosvojega v interpretacijah Smetanovih, Griegovih, Debussyjevih, Mozartovih, Sukovih in Gounodovih skladb; gotovo pa je, da jih izraža lepo in čustveno. Nastopala je v krasnih, duhovito stiliziranih kostumih na odru, ki ga je — kakor pri gdč. Kratinovi — prav okusno, neutralno iz zastorjev priredil g. arhit. R. Kregar. Na klavirju je odlično spremljal g. kapelnik A. Balatka vse njene točke razen ene »Groze«, ki je bila poleg groteske v prvem in poleg Faustovega val-čka v drugem delu najboljša. Prav dobro je izvajala tudi Griegovo »Erotiko« v tehničnem, manje v notranjem, še nedoživljenem oziru; takisto tehnično briljantno je absolvirala Mozartov menuet. Za svoje vseskoz srčkane nastope je žela mnogo iskrenega priznanja in polno mizo cvetja. Gdč. Wisiakova je talent, ki obeta, da se razvije v umetnico. Že k sinočnjemu uspehu ji čestitamo.

1923 - PLESNI VEČER L. WISIAKOVE - Jutro, dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (28.04.1923), letnik 4, številka 100, [nepaginirano, 2. list].

 

[NEAVTORIZIRANO]: PLESNI VEČER GDČ. LIDIJE WISIJAKOVE

Plesni večer gdč. Lidije Wisijakove je znova podkrepil zaupanje, ki se v Ljubljani splošno izkazuje teuj mladi umetnici. Skoro napolnjeno operno gledališče in vsakokratno navdušeno ploskanje je pričalo, da so simpatije občinstva prav globoke. Ali naj danes naknadno s suhoparno besedo ponovimo, kar smo včeraj žarko doživljali in občudovali? Predaleč bi zašli, ako bi ocenili vsako posamnost. Gdč. Wisijakova bo sama vedela, da je predstavila z Griegovim Metuljčkom in Debussvjevo Grotesko vrhunec današnjega znanja. S temi točkami je izkazala nepričakovani napredek, pozna se šola in notranja predelava posamenega plesa, katere je lani proizvajala bolj otroško neprisiljeno in zato tudi nedozorelo. Vzori, ki jih je dnevno gledala v Dalcrozovi šoli niso ostali brez vpliva. Vidno si čutil, kako neodoljivo žene to plesalko notranje doživetje, iščoč tudi najmanjše skladnosti s spremljajočo glasbo. Griegovega Metuljčka nismo še videli plesati tako ljubko, zaokroženo in s tako gracijo, kakor včeraj po gdč. Wisijakovi. Sploh je graciozna čustvenost morebiti najznačilnejša poteza njenega plesnega ustvarjanja. Gracija, ki je izvirna, poduševljena, apartno stilizirana, učinkuje naravnost opojno. Od lanskoletne vihravosti se vrača k mirnemu snovanju gracioznih oblik in likov. V tem oziru so njene telesne kretnje tehnično zelo napredovale. Debussvjeva Groteska je tvorila višek večera. Kolika izvirnost v komiki, v ritmiki, v grotesknem izražanju! Debussvjeva glasba je skoro omedlela napram bogatemu razkošju plesnega izražanja. S temi točkami je gdč. Wisijakova povedala, da ji gre predvsem za izvirno, samoniklo ustvarjanje. Dokler bo na tej poti, bo smela s ponosom nositi častni naziv slovenske plesalke in njen razvoj bo držal kvišku. Ravno v sled tega ne razumemo, kako je mogla izbrat i brezpomembno Griegovo Erotiko za samostojno plesno točko? Naj se v bodoče ravna po svojem okusu ter naj ne sledi obligatnim skladbam, kojih lepota umir[j]a. Ples brez glasbe je bil dober, ter karakteristično zamišljen. Vpričo Dalcrozove smeri pa je vseboval nedostatek, da je skušal učinkovati z vokaličnimi in čutnimi sredstvi ter ni izrabil v zadostni meri telesnoduševnega izražanja. Enostavno eleganco Mozartovega Divertismena je motila starikava prežvakana glasba. Kostimi, delo arh. Kregarja, so bili okusni, mestoma celo izredno posrečeni. Na pr. obleka k Debussvjevi Groteski bi se lahko pokazala na vsakem zapadnem odru. V načelu pa je izgrešeno režisersko početje, ki postavlja plesalko v temna, nevidna ozračja. Tavanje po komaj vidnih plesiščih ni na mestu pri plesnem večeru, pri plesni umetnosti. Vemo, da je tema nekaj mističnega, problem pa je svetloba, ki bo dajala plesalki priliko, da pokaže vse svoje duševne in telesne izraze. S temi in edino s takimi hoče umetnica kakoršna je gdč. Wisijakova, učinkovati. G. B alatka, ta naš tenkočutni glasbenik, je spremljal obzirno, vestno, kakor je predpisovala notranja dinamika tozadevnih skladb. Zakulisno igranje je motilo, da je izpadla sem in tja zveza med plesalko in spremljevalcem. Na splošno pa smo videli, kako se je gdč, Wisijakova izpremenila od lanskoletne vihrave, nebrzdano otroške umetnice v resno plesalko, ki že natančno misli, kaj hoče in ki pri samostojnem snovanju že gleda na zaokroženo umetniško celoto svojih plesov. V šoli so ji povedali, kako je treba vsak ples z razumom razkrojiti, kretnjo za kretnjo oblikovati in končno z notranjo sintezo zaokrožiti v umetniško enoto. Ne gre, da tak večer zamre v enkratnem bežnem stiku z gledalcem. Zato je splošna želja, da ponovi gdč. Wisijakova svoj plesni večer.

1923 – PLESNI VEČER GDČ. WISIJAKOVE - Slovenski narod (29.04.1923), letnik 56, številka 99, str. 4.

 

SREČKO KOSOVEL: PISMO SESTRI KARMELI, 15. V. 1923

“/…/ Ne vem, kako je s Kogojem. Pred kratkim je plesala [Lidija] Wisjakova. Verjemi mi, da je bila ta stvar, stvar popolnega užitka, čiste umetnosti. Ona je umetnica, pa je. Njeni gibi so bili odsevi duše. Tudi ona študira v Nemčiji. Nisem še videl tako sorodno doživljenega Griegovega »Metulja« in »Erotike« ter Sukovih stvari in Smetane.”

1923 - Pismo Karmeli Kosovelovi, 15. 5. 1923, v: Zbrana dela III/1 (Članki, eseji, ocene/ Pisma/ Dnevniki, DZS 1977, str. 493