Knjiga s svojo zgodovinsko-teoretsko pozicijo podaja politični, kulturni in umetniški okvir, v katerem so ob različnih priložnostih nastajale plesne prakse v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Severni Makedoniji. Artikulira izbor značilnosti, ki so jih obravnavale plesne prakse ali se v njih in z njimi pojavljajo, ter nakazuje možne vstopne točke v širok razpon plesnega dela, ki se razteza skozi več kot stoletje v štirih državah. Skupina raziskovalcev - Slavčo Dimitrov, Milica Ivić, Tea Kantoci, Igor Koruga, Biljana Tanurovska-Kjulavkovski, Rok Vevar in Jasmina Založnik - se je izbrane teme lotila z različnih vidikov, da bi izpostavila razlike v različnih časovnih obdobjih in med omenjenimi državami ter sprejela nujnost predstavitve izbora primerov in njim pripadajočih gradiv.
Knjiga predstavi zapletenost procesov arhiviranja in zgodovinjenja plesa v regiji, prav tako pa ustvari prostor povabljenemu teoretiku Galu Kirnu, da predstavi kontekst nekdanje Jugoslavije in njene osrednje inovativne strukturne elemente, ki še vedno živijo v načinih dela in organizacijskih modelih nekaterih organizacij.
Glavnino knjige sestavljajo tri poglavja. Prvo, Pluralnost teles in njihovih glasov, sledi perspektivi Drugega kot simptoma patriarhata in njegovega reda. Takšna perspektiva obravnava marginaliziran položaj plesa in opozarja na njegov boj za spremembe obstoječega reda. Drugost izpostavlja onkraj estetskih teženj ter išče instrumente in logiko utelešenja, kjer se ples pomika k življenju, pri čemer poudarja vsakdanjost, strategije širjenja telesa onkraj forme, delo z različnimi družbenimi skupinami, izpostavi feminizem kot gonilo sodobnega plesa in odpira perspektiv queer koreografije. V drugem poglavju, Plesne formacije - sklicujoč se na izraz Raymonda Williamsa „formacije“ kot konfiguracije organiziranja in samoorganiziranja skupnosti v umetnosti in kulturi - avtorji prilagodijo ta izraz plesni pokrajini v regiji, da bi prikazali različne oblike organizacij, šol, prostorov, pobud in festivalov, njihove stalno spreminjajoče se konfiguracije in reinvencije, tudi z nujnostjo prakticiranja solidarnosti znotraj in zunaj scene. Tretje poglavje, Preoblikovanje prostorov umetnosti in kulture, se osredotoča na ples, koreografijo in telo kot posrednike sprememb in preučuje ples v drugih umetniških medijih ter preko njih prisotnost plesa v javni sferi.
Knjiga je živ dokument prizadevanj številnih posameznikov in skupin, ki so gradili našo plesno zgodovino vse do danes. Je tudi odsev medsebojne povezanosti in razlik raziskovalcev ter rezultat zapletenega in dolgotrajnega procesa izmenjave znanj(a) in poglabljanja v lokalne specifike raziskovalcev. Namen knjige ni totalizirati, temveč odpreti nekatere možne načine razmišljanja o plesu, njegovi trdoživosti in uporništvu ter hkrati zgraditi refleksivno teoretično podlago, ki bi nam lahko pomagala usmeriti morebitne/možne prihodnje interese.
Knjiga Telesa plesa kot kulturno, politično in umetniško delo v Jugoslaviji in po njej, ki je nastala v okviru projekta EU (Non)Aligned Movements, je rezultat kolektivnega dela Nomad Dance Academy, ki je raziskovala različne sodobne plesne prakse v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Severni Makedoniji od začetka 20. stoletja. S tem delom si mreža Nomad Dance Academy in njene lokalne organizacije prizadevajo zagotoviti pogoje za zgodovinjenje sodobnega plesa v regiji na podlagi različnih zgodovinskih dokumentov in ne le na podlagi že obstoječih in delnih zgodovinskih interpretacij, anekdot in spominov.
Urednici: Nika Arhar in dr. Jasmina Založnik
Raziskave in besedila: dr: Slavcho Dimitrov, dr. Milica Ivić, Tea Kantoci, Igor Koruga, dr. Biljana Tanurovska-Kjulavkovski, Rok Vevar in dr. Jasmina Založnik
Gostujoči prispevek: Gal Kirn
Izdaja: Stanica servis za suvremeni ples, Nomad Dance Academy Slovenija in Lokomotiva
Knjiga je izšla v angleškem jeziku.
