Predstava VENERA: med ujetostjo in letenjem temelji na Botticellijevi sliki Rojstvo Venere, ki prikazuje trenutek njenega vznika iz morske pene. Rojstvo Venere se zgodi kot rez, ki razloči nebo in zemljo in tako ustvari vmesni prostor, v katerem stvarstvo nenehno postaja. Brez reza namreč ni ne pogleda ne stvarjenja. Le inercija.
Slika je izhodišče za nastanek besedila in plesnega materiala, ki vsak na svoj način odpirata njena različna možna branja in pomenjenja. Predstava sočasno postavlja dva svetova, ki sta hkrati prisotna. Svet sanjskih podob nenehno prekinja tu in zdaj telesa, ga naseljuje, izziva in preoblikuje. Razprta vmesnost je prostor brezmejne ustvarjalnosti, iz katere izhaja mnoštvo oblik in njihovih variacij. Iz teh nastaja vizualna pesem v času, ki nas naslavlja z vprašanji telesa in izkustva, odnosa do drugega, pogleda in odgovornosti, želje kot gonilne sile stvarstva, in našega prisostvovanja v nenehnem postajanju, ki ga uteleša narava. Gledališke podobe nas vabijo k motrenju nenehnega porajanja v prostor in čas, ustvarjalne imaginacije in lepote ustvarjenega.
